Shadow work

Trenutno se nahajamo v obdobju s kar sedmimi retrogradnimi planeti. 7 planetov odstopa od svojega klasičnega popotovanja po svoji osi in prav vsak izmed njih kliče po svoji pozornosti. In ko tukaj dodamo še zadnji letošnji retrogradni obrat Merkurja, dobimo konkretno planetarno dogajanje, ki se močno čuti pri nas na zemlji.

Kljub temu, da se oktobra štirje planeti vrnejo v svoje naravno gibanje in se ozračje malo sprosti, nam planetki do takrat ponujajo in narekujejo kar nekaj notranjega dela in raziskovanja globin.
Zakaj ?..vse z namenom lastnega osvobajanja.

Današnji članek bo ravno na to temo. Raziskovanje svojih senc, da jih ozavestimo in tako postanemo eno z vsemi svojimi aspekti.

 

So LETS DIVE DEEP INTO SHADOWS/SHADOW WORK <3

Čudni primer dr. Jekylla in gospoda Hyde je zgodba, ki jo je napisal Robert Louise Stephenson in se na nek način zdi arhetipska zgodba o senci. Jekyll v zgodbi predstavlja ugleden del osebnosti, gospod Hyde pa njegovo temno senco. V zgodbi Hyde začne prevzemati osebnost in posledično pustoši v njegovem življenju.

Ta zgodba poudarja strah, ki ga imamo glede temnih delov naše sence. Če tega ne bomo zatirali, bo prevzelo naše življenje in nas uničilo. Ta povezava je zelo freudovska, saj je Freud verjel, da je nezavedni um skladišče družbeno nesprejemljivih idej, želja, travmatičnih spominov in bolečih čustev, ki jih mehanizem psihološke represije izloči iz uma.

 

Zame obstaja boljša zgodba, ki poudari, kaj v resnici je senca. Ta zgodba izvira iz tiste čudovite knjige Hal in Sidra Stone, EMBRACING OURSELVES in gre nekako takole.

Nekoč je bila tigrica, ki naj bi kmalu rodila. Nekega dne, ko je bila na lovu, je naletela na čredo koz. Na lovu je kljub brejosti in svojem stanju enega od njih uspela ubiti. Toda stres zaradi preganjanja jo je prisilil v porod in umrla je, ko je rodila samčka.

Koze, ki so zbežale, so se vrnile, ko so začutile, da je nevarnosti konec. Ko so se približale mrtvi tigri, so odkrile njenega novorojenega mladiča in ga posvojile v svojo čredo. Tigrasti mladič je odraščal med kozami in verjel, da je tudi on koza. Vse je potekalo dobro do dneva, ko se je starejši tiger približal kozji čredi in napadel in ubil eno od koz.

Preostale koze so zbežale takoj, ko so zagledale starega tigra, toda naš mali tiger, ki je verjel, da je koza, seveda ni videl razloga za beg, saj ni zaznal nevarnosti. Čeprav je bil stari tiger veteran številnih lovov, še nikoli v življenju ni bil tako šokiran, kot je bil, ko se je soočil z mladim tigrom. Ni vedel, kaj naj naredi s tem polnoletnim tigrom, ki je dišal in se tudi obnašal kot koza.

Stari tiger je mladega tigra prijel za vrat, ga odvlekel do bližnjega potoka in mu pokazal svoj odsev v vodi. Toda mladi tiger ni bil navdušen nad lastnim odsevom; to mu ni pomenilo nič in ni videl njegove podobnosti s starim tigrom. Razočaran zaradi tega pomanjkanja razumevanja je stari tiger mladega tigra povlekel nazaj na kraj, kjer je pokončal kozo. Tam ga je prisilil, da je ugriznil v mrtvo kozo. Ko je končal z žvečenjem, se je mladi tiger raztegnil, nato pa je prvič v svojem mladem življenju izpustil močan ropot – rjovenje mačke iz džungle. Nato sta dva tigra skupaj izginila v gozdu.

 

Ta zgodba izpostavlja problem, v katerem je naša narava podobna mlademu tigru in smo vzgojeni v kulturi in družini, da razmišljamo, čutimo, vidimo in se obnašamo kot koza. Ko je naš pristni jaz skrit pod plastmi pogojenosti in nismo niti malo v svojem pravem »jazu«, vse dokler nas ne zbudi nekaj ali nekdo.

Naša senca ni temna, zla ali nevarna. To so deli nas, ki v resnici, v kateri smo odraščali, niso bili dobrodošli, zato smo se jih naučili odreči. Ti deli so pobegnili globoko v naš nezavedni um, kjer so ostali, dokler se nekaj ni premaknilo, kar je omogočilo ponovno vključitev v osebnost.

 

Senca je tvoj prijatelj.

Je kontejner za vse vidike, ki si jih med odraščanjem zavrnil-a.

Na primer, morda si bil-a vzgojen-a kot dober fant ali deklica in pri tem so te spodbujali, da si prijazen-a in prijeten-a. Vsak namig, da si preveč odkrit-a, glasen-a ali uporniški-a, je bil morda kaznovan. Na neki točki je tolažnik postal primarni jaz in vse, kar je v nasprotju s tem načinom bivanja, je bilo sčasoma zavrnjeno in izgubljeno.

Če bi bil-a vzgojen-a v zelo naporni družini, kjer bi te spodbujali, da dosežeš uspeh, ti pa bi bil-a preveč ohlapen-a, bi bil-a označen-a kot len-a, dosežek pa bi postal primarni jaz.

Morda si odraščal-a v zelo kritični družini in si se naučil-a preživeti s kritiko in obsojanjem nazaj. Če bi bil-a preveč skrben-a ali ljubeč-a, se v resnici ne bi počutil-a tako varne, zato bi bil-a zavrnjen-a in poslan-a kot senčni jaz.

Različne kulture dajejo vrednost različnim pod osebnostim. Vse osebnostne lastnosti in impulzi, ki so povzročili kazen ali kritiko, bi nas pripeljali do zatiranja teh lastnosti. Nekatere kulture, kot je ZDA, spodbujajo prijaznost in neodvisnost ter doseganje uspeha.

Druga kultura, kot npr. države na Bližnjem vzhodu, ne spodbuja neodvisnosti in svobodnega razmišljanja na enak način. Raje spodbujajo družino pred vsem drugim. Tako kultura oblikuje našo osebnost in naš senčni jaz.

Izobraževanje prav tako ustvarja primarni in senčni jaz. Vsak vidik, ki so ga spodbujali in hvalili v šoli ali na univerzi, bi po navadi postal primarni jaz, kar pomeni, da bi postal to, kar mislimo, da v resnici smo. V zahodnem svetu bi primarni jaz po navadi vključeval ugajanje, doseganje, perfekcionizem, kritiziranje, pretirano odgovornost in pretirano logično/racionalno.

Kot odrasli se bomo pogosto odrekli nekaterim delom sebe, kot npr. notranjemu otroku, notranjemu mladostniku, uporniku, hipiju, bivalnemu kuščarju, neurejenemu ustvarjalnemu jazu, glasnemu jazu itd.

Zavrnili bomo morda tudi katerega od »darov«, na primer domišljijskega jaza, intuitivnega jaza, vizionarskega jaza, jasnovidnega jaza itd.

Seveda je težko popolnoma posplošiti, ker posamezniki lahko karkoli od naštetega sprejmejo kot svoj primarni jaz.

Večinoma pa nas v razvitem svetu spodbujajo, da se vključimo in uspemo ter se odrečemo svojim prirojenim agresivnim impulzom. Vse, kar imamo za sramotno, nemoralno, iracionalno, strašljivo ali tabu, se vrže v sence globokega nezavednega.

 

Darila sence

Senca pogosto vsebuje naše darove in talente, ki so bili izgnani, ker v družini niso bili zaželeni ali cenjeni.

Ena mlada ženska je odraščala v družini, ki je cenila akademske dosežke. To je bila racionalna in vznemirljiva družina. Starši so bili akademiki in tudi sin. Hči po naravi ni bila akademska in je bila bolj srčna, čustvena in ustvarjalna. Družina tega ni resnično spodbujala in ko je njen učitelj umetnosti prišel na obisk k staršem in rekel, da je njihova hči izjemno nadarjena, so starši to zavrnili, hčerko pa močno spodbudili, naj se odloči za bolj levo možgansko akademsko pot. Med tem procesom je izgubila stik s svojim ustvarjalnim jazom, kasneje pa, ko se je začela prebujati, je zavrnila karierno pot, na kateri je bila. To je bil začetek procesa, da si povrne ta ustvarjalni jaz. To je pot, na kateri je še vedno, saj je bila sila zavračanja tega dela s strani družine zelo močna.

Senčni jazi so pregnani v nezavedno, dokler se jim ne bo zdelo varno, da se vrnejo. Ta proces se lahko zgodi med katero koli osebno raziskovalno terapijo ali metodo. Lahko se zgodi tudi, ko se začneš duhovno prebujati. Delo s senco je vsak proces, ki pozdravi senco nazaj v okvir osebnosti. To je pot do celovitosti in to je tudi eden od načinov nadgradnje ega. Zavedaš se tistega, kar je bilo samo nezavedno. Deli ega začnejo medsebojno sodelovati in ne biti v vojni.

Delo s senco je pomembno, ker moraš za spremembo sveta najprej delati na tem, da spremeniš sebe. Bolj ko bomo posamezniki poklicani pogledati vase, bolj bomo k temu spodbujali tudi druge. Mnogi opravljajo delo notranje preobrazbe. Rešitev vseh svetovnih težav obstaja na področju zavesti.

Številni konflikti se bodo končali, ko bomo posamezniki objeli svoje sence, namesto da bi napadli zaznanega sovražnika ali temo v svetu. Ko spreminjamo, kdo smo, prižgemo svečo ljubezni, resnice in integritete. Med opravljanjem dela pomagamo preusmeriti vse tiste, s katerimi pridemo v stik, v višjo zavest.

 

To delo je za duhovne bojevnike

Delo s senco in njenimi aspekti ni za slabiče, ampak za duhovne bojevnike. Pozitivnih vidikov tega dela je veliko, saj se skupaj s senčnimi deli vrača veliko daril in zakladov. Delo s senco lahko omogoči večji občutek vitalnosti, celovitosti in izgubljenih lastnosti duše. Delo omogoča tudi večjo prilagodljivost in fluidnost celotne osebnosti, ko se vojna med tako imenovanimi “dobrimi” in “slabimi” jazi konča.

Poznavanje sence zahteva samoreflektivno miselnost – sposobnost razmišljanja in opazovanja svojih misli, občutkov in vedenja. Poštenost in integriteta sta prav tako pomembna, saj moraš biti pripravljen-a videti vidike sebe, za katere so ocenil-a, da so neprijetni ali celo nevarni.

 

Vaje

Carl Jung je nekoč rekel: “Vse, kar nas draži pri drugih, nas lahko privede do razumevanja sebe.”

Znaki, da se sence skrivajo v nezavednem, je ostro obsojanje drugih. V čarobnih krogih velja rek, da za vsak prst, ki v sodbi kaže na še tri prste, pokaže nazaj na sebe. S tem mislim na jezo na določene skupine ljudi, pa naj gre za bogate, revne, močne, žrtve ali določeno spolno usmerjenost ali raso.

Svet je naše ogledalo in kjer smo jezni ali obsojamo kogar koli ali karkoli zunanjega, to odraža notranjo moč, ki ne bo dovolila, da bi se ta energija pojavila v kakršni koli obliki ali obliki v nas samih. Enak postopek je, ko delamo z drugo osebo, nanjo projeciramo svoje nezavedno.

Delo s tem najlažje začneš tako, da se pogledaš v ogledalo svoje resničnosti. V tvoji resničnosti je veliko odsevov temne in svetle sence.

Narediva dve preprosti vaji, ki začneta razkrivati sence. Prva raziskuje temno senco. Karkoli te moti ali zaradi česar se počutiš zelo neprijetno, bo verjetno odražalo zavrnjeni del v tebi.

Spomni se sodbe, ki jo imaš o določeni skupini ljudi, morda agresivne ali glasne, diktatorske, neurejene ali lene. Upoštevaj, kako močno se držiš te sodbe. Ta sodba odraža sodbo o tvojem delu. Predstavlja nekatere vidike, ki si jih pregnal-a v nezavedno. Samo za trenutek vdihni s tem.

 

Druga vaja raziskuje svetlo senco.

Spomni se nekoga, ki ga preprosto postavljaš na prestol. Nekdo, katerega darove, talente in sposobnosti popolnoma občuduješ in te privlačijo. Kaj je tisto, kar je esenca njihovih odlik in ne oblika?

Na primer, lahko je nekdo, ki ga poznaš, ali pa igralec, avtor, plesalec, slikar ali pevec ali katera druga znana osebnost. Oblika ni pomembna, pomembne so lastnosti, ki jih v njih vidiš ali čutiš. Morda oddajajo občutek ustvarjalnega samo izražanja ali svobode ali karizmatičnega šarma ali ljubezni ali spolnosti. To so lastnosti, ki jih v potlačiš v sebi in iščeš priznanje, sprejemanje in zavestno ponovno vključevanje. Samo za trenutek vdihnite s tem.

Karkoli sodimo ali pretirano občudujemo, je po navadi odraz naše temne in svetle sence.
Zato, če si se uspel-a prebiti do konca tega članka, ti najprej čestitam.

Si na več kot dobri poti, da ne boš več dovolil-a egu, da te usmerja in vse kar moraš sedaj storiti je začeti. Začeti se spogledovati s svojimi sencami, jih vzljubiti in osvoboditi. Resnično, tukaj ni magične paličice, ampak zgolj delo. Delo na sebi. In darila, ki te čakaj na tej poti so delčki tvoje duše, tvoje svetlobe, ki prihajajo nazaj k tebi in te opolnomočijo <3

Mar ni to nekaj najveličastnejšega v tem življenju? Biti cel in se sprejeti v vsej svoji nepopolni popolnosti<3

Need some help or you want to go really deep into the shadow work?

 

Do 17.10.2021 imaš z moje strani še vedno na voljo posebno ugodnost v obliki popusta za 15 € na katero koli od storitev, ki jih ponujam. Zato naredi prvi korak in stopi v novo obdobje opolnomočenja.

P.s Delava lahko na katerem koli od nivojev, ki jih najdeš tukaj (link). Ti samo sledi srcu in kar te pokliče, je tvoja vstopna točka.

KOT PRAVI ZNAN CITAT Leonarda da Vincia: »DARKNESS IS ABSENCE OF LIGHT. SHADOW IS DIMINUTION OF LIGHT«.